Sodelavec stičišča se je včeraj udeležil prvega dneva konference Dnevi socialne ekonomije, ki je dva dni potekala v Ljubljani.

Konferenca je bila osrednji dogodek projekta DOBIM - DOBIM, s katerim so organizatorji v letu 2010, evropskem letu boja proti socialni izključenosti in revščini, opozarjali na pravice oseb v življenjski situaciji, ki vodi v socialno izključenost in revščino.

Tako je bilo v prvem delu mogoče slišati Simono Smolej iz Inštituta za socialno varstvo, ki je govorila o pojavu in obsegu revščine v slovenskem prostoru, profesorja Jožeta Mencingerja, ki je v simpatičnem nagovoru govoril o socialni ekonomiji v slovenskem prostoru in ekonomski krizi. Sledila sta dva tuja govorca iz, John Low iz Velike Britanije in Emma Clarence iz Italije. John Low je prikazal nekatere svetovne vidike socialne ekonomije v številkah, Emma Clarence pa je predstavila pogled OECD, kateremu je nedavno pristopila Slovenija, na socialno ekonomijo.

Drugi del konference je bil bolj debatne narave in je potekal pod naslovom Tematske in strateške rešitve. V panelnem delu so predstavniki in predstavnice ministrstev za finance, delo, družino in socialne zadeve in za javno upravo, fakultete za upravo, predstavnica OECD in predlagateljica Zakona o socialnem podjetništvu dr. Andreja Černak Meglič, predstavili primere zakonodaje in zakonsko okolje znotraj katerega se nahaja socialna ekonomija v Sloveniji in deloma v Italiji. Med in po predstavitvami se je razvila živahna debata, kjer so sodelujoči predstavili svoje poglede predvsem na Zakon o socialnem podjetništvu.

Častni pokrovitelj konference je bil predsednik Republike, dr. Danilo Türk. Konferenco sta organizirala ŠENT-Slovensko združenje za duševno zdravje in SKUP, skupnost privatnih zavodov.

O konferenci dodajamo še zapis ene od udeleženk:

V okviru konference Dnevi socialne ekonomije v Ljubljani je bila izvedena predstavitev zakona o socialnem podjetništvu (predstavitev so opravile: dr. Andreje Černak Meglič in strokovnjakinje iz različnih ministrstev ter širše - v okviru EU in svetu dr. Emma Clarence iz programa OECD LEED).

Zakon je trenutno v mirovanju in naj bi v novembru razpravo v parlamentu nadaljevali in to na način amandmajev.Megličeva je jasno povedala, da so zasnovali zakon na odprtem modelu, kar bi pomenilo, da vse organizacijske oblike gospodarskega in društvenega tipa lahko opravljajo programe neprofitnega značaja. Podobna modela imata v EU Italija in Finska pri čemer je dobro povedati, da so v Italiji uvedli tako možnost v času ene od Berlusconijevih vlad. To hkrati pomeni, da npr. TELEKOM ustanovi d.o.o. v konkretnem slučaju SOLINE Pridelava soli d. o. o., ki sicer posluje tudi kot upravitelj krajinskega parka. torej konkurira za javna sredstva pod istimi pogoji in načini kot npr katero koli društvo, ki bi npr. želelo upravljati npr ta isti krajinski park. Društvo seveda finančno ni sposobno napraviti isto kot npr Telekom s svojo hčerinsko firmo Soline, gotovo pa je, da bo tako kot Lipica prej ali slej terjala tudi ta firma pokrivanje tistih minusov, ki izvirajo iz upravljanja krajinskega parka. Kar pomeni, da o porabi javnih sredstev sicer res odloča npr. vlada, vendar pod presingom finančnega lobija, ki že dolgo deluje (TELEKOM). Lahko pomeni tudi direktno lepljenje takih firm na javne vire sredstev seveda ne le v tem primeru. Logično bi bilo, da se tem zadevam streže bolj pregledno, ali vsaj toliko "higijensko" kot to počne Bill Gates, saj ločuje svojo fondacijo od firme (vsaj kolikor toliko).

O teh dilemah sem se pogovarjala tudi z dr. Emmo Clarence, ki ugotavlja, da je to popolnoma nesmiselna rešitev za državo, ki ima tako nerazvito socialno ekonomijo, ne le to. Problem je v neobstoju drugih oblik organiziranosti socialne ekonomije (predvsem gre tu za zadružništvo). Zadružništvo,ki je pri nas razvito (v kmetijstvu) je predvsem združevanje v interesnem načinu (tudi obrtne zadruge in stanovanjske zadruge), ne premoremo pa zadrug, ki bi združevale posameznike s ciljem skupnega opravljanja dejavnosti. Namesto podpore združevanju posameznikov za opravljanje dejavnosti, država (vladne politike) že od osamosvojitve sem podpira samostojne podjetnike, ki pa so prav zaradi svoje pozicije ena najbolj ranljivih skupin zaposlenih (Pojav in obseg revščine (zaposlenih) v Sloveniji: mag. Simona Smolej, Inštitut RS za socialno varstvo).Tisti, ki se želijo samozaposliti torej nimajo izbire!

Skratka zakon postavlja dosedanje organizacije,ki so delovale v okvirih socialne ekonomije v podrejen položaj v odnosu do kapitalskih firm. Posledica tega zna biti, da bomo imeli vse manjši tretji sektor oz. socialno ekonomijo. Seveda pa je treba povdariti, da je močna in dobro razvita socialna ekonomija prispevala k blažitvi krize v državah, kjer je pomemben del zaposlenih v okviru SE Poleg tega naj še dodam, da so zadruge in zadružni modeli organiziranosti gospodarstva ena tistih oblik, ki krize relativno dobro preživijo (argumente si lahko pogledate tukaj: http://www.scribd.com/doc/21168364/Resilience-of-the-Cooperative-Business-model-in-Times-of-Crisis ).

Jadranka Vesel je politologinja in sodelavka PRIMSS, koprskega Primorskega svetovalnega središča s področja socialne ekonomije.

Več o konferenci na http://www.dnevi-socialne-ekonomije-2010.sent.si/.