Ena prednostnih nalog letošnjega programa Združenja slovenskih ustanov-fundacij je vzpodbujanje zanimanja v javnosti, kaj so lokalne razvojne fundacije (LRF), kako jih ustanoviti in  zakaj je ta oblika fundacij zelo primerna za uresničevanje interesov občanov v nekem okolju.

Na dobro obiskani delavnici, ki je bila v prostorih Pekarne v Mariboru v petek, 22. oktobra, je predsednik Združenja slovenskih ustanov-fundacij Tomaž Bole predstavil LRF kot novo obliko fundacij v Sloveniji. Štiri take fundacije, ki danes uspešno delujejo na regionalni ravni, so nastale pred tremi leti kot rezultat dveletnega projekta, ki ga je ZSU izvajal v konzorciju skupaj z drugimi horizontalnimi mrežami in večjimi nevladnimi organizacijami. Projekt je financiralo ameriško združenje fundacij TRUST in tako so nastale LRF v Pomurju, Posavju, na Banjški in Trnovski planoti ter na Gorenjskem. Doslej je zgledu njihovega delovanja sledila ustanovitev še ene, manjše, a zelo uspešno delujoče LRF - Lipniška dolina.

Lokalne razvojne fundacije so odlično orodje, s katerim lahko državljani skupaj in vsak posebej sooblikujejo razvoj svojega lokalnega okolja in skupnosti, v kateri živijo. So pot k politično neodvisnemu in trajno trdnemu financiranju organizacij civilne družbe oz. nevladnih organizacij, njihovih programov in projektov v lokalni skupnosti.

LRF je organizacija, ki jo upravljajo prebivalci skupnosti za blaginjo skupnosti. Je neodvisna človekoljubna organizacija, ki zbira, upravlja in razdeljuje sredstva, ki jih dobi od večinoma lokalnih donatorjev. Temeljni potencialni sooblikovalci razvoja lokalne skupnosti so ljudje - gospodarstveniki, posamezniki, člani društev, vodje zasebnih zavodov in člani uprav ustanov, pa tudi državni uradniki in politiki, ter uredniki medijev.

Glavni cilj lokalne fundacije je izboljšanje kakovosti življenja na določenem geografskem območju. LRF lahko deluje v eni ulici, v eni vasi, v enem mestu, na lokalni ravni, na območju ene ali več občin.

Viri sredstev, iz katerih se napajajo LRF, so večinoma zasebni, lahko pa so delno tudi javni: donacije in sponzorstva lokalnega gospodarstva, subvencije občinskih in državnih javnih sredstev kot dopolnilo za kvalitetnejšo izvedbo zastavljenih programov in projektov, sredstva iz mednarodnih razpisov, sredstva iz lastne dejavnosti - storitev kot dopolnilni vir, predvsem za sofinanciranje lastnih operativnih stroškov.

Tomaž Bole je predstavil tudi možni tip mestne LRF, kakršno bi lahko ustanovili v Mariboru ali na Ptuju. Med udeleženci delavnice je bilo veliko zanimanje za možnosti ustanovitve, še posebej po predstavitvi že delujoče LRF Pomurje, ko je njen predsednik Bojan Vogrinčič razkril učinkovitost njihovega delovanja z dobrimi rezultati.

LRF so zagotovo »tržna niša«, le da lahko prinašajo skupnosti več kakor katera koli gospodarska dejavnost. Bistveno, kar moramo vedeti, je, da mora imeti odločilno besedo državljan kot del civilne družbe in kot član njenih organizacij. Več o LRF najdete na spletni strani www.zsu.si .