Če bi Evropska unija do leta 2020 znižala izpuste CO2 za 30 odstotkov, bi to vsekakor bilo v njenem gospodarskem interesu, so prepričani poslanci. Resolucija, ki jo je Evropski parlament potrdil v četrtek, poudarja tudi varovanje gozdov in zaveze za pomoč državam v razvoju v njihovem boju proti posledicam podnebnih sprememb kot kritični točki za napredek na mednarodni konferenci v mehiškem Cancunu.

Resolucija - sprejeta s tesno večino: 292 glasov za, 274 proti in 38 vzdržanih glasov - predstavlja stališče Parlamenta pred konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo od 29. novembra do 10. decembra v Cancunu. V uradni delegaciji je 15 evropskih poslancev, ki se bodo udeležili drugega tedna konference, ko se bodo srečali s parlamentarci in predstavniki civilne družbe z vsega sveta.
Vodja delegacije Jo Leinen (S&D, DE) je pred odhodom v Cancun izjavil: "Zastoj v pogajanjih o podnebnih spremembah bi bil nesprejemljiv. EU si mora prizadevati za konkretne rezultate in zvišati cilj za zmanjšanje izpustov CO2 z 20 na 30 odstotkov ter si s financiranjem danih obljub pridobiti zaupanje držav v razvoju."

Trideset odstotkov manj pomeni višjo gospodarsko rast
Zmanjšanje izpustov CO2 do leta 2020 za 30 odstotkov glede na referenčno leto 1990 je po mnenju poslancev v interesu prihodnje gospodarske rasti Evropske unije. Parlamentarci hkrati obžalujejo, ker Unija ne sledi cilju 20-odstotnega zmanjšanja porabe energije do leta 2020, kar je po njihovem mnenju posledica nezavezujoče narave tega cilja.

Države v razvoju
EU in razvite države bi morale izpolniti svoje obveznosti do dežel v razvoju, poudarjajo poslanci. Unija pa bi morala pred konferenco v Cancunu javno izjaviti, da je pripravljena nadaljevati z drugim zavezujočim obdobjem po kjotskem protokolu (2013-2020). "Hitri zagon" (evropska pomoč razvijajočim se državam pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb) ostaja kritični element, saj Unija in države še niso izpolnile zaveze, da naj bi za začetek izvajanja namenile 7,2 milijarde evrov. Do leta 2020 pa naj bi EU v svetovni sklad za boj proti podnebnim spremembam namenila 30 milijard evrov letno v obliki razvojne pomoči .

Gozdovi
Gozdovi so ključnega pomena za podnebje zaradi svoje sposobnosti vsrkavanja ogljikovega dioksida. Evropski poslanci želijo, da bi EU okrepila podporo pobudi "REDD +", ki je usmerjena v zmanjšanje izpustov zaradi krčenja in degradacije gozdov. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti takšne oblike financiranja, ki se ne bi "izgubile" v komercialne plantaže.