Raziskava Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je pokazala, da slaba polovica anketirancev sicer trdi, da z ločevanjem odpadkov nima nikakršnih težav, a hkrati številni med njimi odpadkov niso znali razvrstiti v pravi zabojnik.

Oktobra lani je Mediana med 419 sogovorniki preverjala, ali vedo, v kateri zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov sodijo tetrapak, sušilec za lase, papirnati robčki, žarnice, plastične vrečke, otroške plenice, aluminijasta folija, zdravila, cigaretni ogorki in jajčne lupine. Izkazalo se je, da gospodinjstvom največ težav povzročajo papirnati robčki, saj bi jih le slaba desetina anketirancev odvrgla med biološke odpadke, kamor sodijo. Skoraj polovica gospodinjstev bi robčke odvrgla v zabojnik za papir. Podobno bi slaba tretjina anketirancev žarnice odvrgla v zbiralnik za steklo, čeprav sodijo med ostale odpadke oziroma v zbirni center.

Direktor podjetja Saubermacher Drago Dervarič pravi, da je med ločeno zbranimi odpadki v Murski Soboti med pet in deset odstotkov takšnih, ki so bili odvrženi v napačen zbiralnik. Po Dervaričevih besedah največ napačno odvrženih smeti najdejo med biološkimi odpadki, medtem ko v podjetju Slopak, ki med drugim prevzema ločene odpadke (razen bioloških odpadkov) v ljubljanski občini, največ nepravilnosti zasledijo med odpadno embalažo. V obeh podjetjih pravijo, da najčistejšo frakcijo predstavlja ločeno zbran papir.

Med biološke odpadke ljudje iz murskosoboškega konca največkrat nepravilno odvržejo mešane komunalne odpadke in embalažo. Med steklom se najde vsebina steklenic, med papir je odvržen umazan papir, odpadna embalaža pa je največkrat onesnažena z nevarnimi snovmi, najpogostejše napake gospodinjstev našteva Dervarič. V Slopaku v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadne embalaže po Sloveniji v povprečju beležijo okoli 20 odstotkov nečistoč, ki zajemajo solato, zračnice, polomljene plastične predmete (kot so igrače), ure, vrtno pohištvo in kable. Največkrat pa opažajo, da se med odpadno embalažo znajdejo cele vreče mešanih odpadkov.

Sodelujoči v raziskavi Mediane so potrdili, da sta ključna razloga za pomanjkljivo ločevanje odpadkov oddaljenost zbiralnikov od njihovega doma in slaba informiranost državljanov o pravilnem ločevanju odpadkov. Dobra četrtina anketirancev je izpostavila še problem prepolnih zbiralnikov. Pri tem so si sodelujoči v raziskavi zaželeli, da bi v prihodnosti prejemali več informacij o ločenem zbiranju odpadkov.

Več: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042426802