Stopnja samooskrbe v Sloveniji je za živalske proizvode precej višja kot za rastlinske proizvode, glede na podatke za obdobje 2000-2009 ugotavlja državni statistični urad. Nizka je bila v preteklem obdobju predvsem stopnja samooskrbe zelenjave in žit. Najnižja stopnja samooskrbe je bila leta 2009 pri zelenjavi, kjer je znašala 38 odstotkov.

Slovenija je tradicionalno neto uvoznica žit, pravi Špela Gale iz sektorja za okoljske statistike državnega statističnega urada. Stopnja samooskrbe v minulem desetletju ni dosegla 100 odstotkov. Lani je bila pri 55 odstotkih, višja pa v letih 2002, 2004 in 2005, ko je presegala 70 odstotkov. Po besedah Galetove je stopnja samooskrbe žit odvisna od vremenskih razmer v določenem letu.

Nad 80 odstotkov je v povprečju znašala stopnja samooskrbe mesa in jajc. Stopnja samooskrbe mesa je zaradi sorazmerno stabilne prireje in domače potrošnje mesa ostajala visoka. Leta 2009 je znašala 83 odstotkov. V desetletju so beležili presežke konjskega mesa in perutnine. Stabilna je bila tudi stopnja samooskrbe z jajci, gibala se je med 93 in 104 odstotki.

Samooskrba s krompirjem se je v desetletju zmanjševala, in sicer na račun zmanjševanja površin s krompirjem, leta 2009 pa je znašala 63 odstotkov. Višja je stopnja samooskrbe z medom; predlani je znašala 85 odstotkov.