Kontakt
Regionalno stičišče NVO Podravja
Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor
Telefon: 02 234 21 38
info@nevladna.org
| Obvestilo za javnost s tretje delavnice Proti prekernosti, za skupno blaginjo |
 |
 |
 |
| Četrtek, 20 Oktober 2011 14:58 |
|
Na tretji delavnici Proti prekernosti, za skupno blaginjo smo argumentirali, zakaj je prostor pred borzo v Ljubljani še kako ustrezen za protest in samoorganiziranje. Pred borzo smo zato, ker nasprotujemo sistemu finačnega kapitalizma, sistemu generalizirane korupcije, ki je zlomil možnost generiranja družbenega bogastva. Seveda so razni ekscesi v slovenskih razmerah, kot so tajkunski odkupi, pomembni. Vendar se moramo lotiti samega izvora problema, ki je v tem, da so finančni trgi in finančne institucije tisti, ki upravljajo s skupnim bogastvom. To počnejo že od začetka (od osemdesetih let prejšnjega stoletja) slabo, saj vzpon financializacije prinaša prekernost in množično izključenost. Po letu 2008 pa so se izkazali kot popolnoma neracionalni in škodljivi upravniki z ekonomijo in skupnim bogastvom. Izhod iz trenutne krize vidimo v osvojitvi skupne blaginje. To lahko dosežemo na dva načina. Tako da pritisnemo na Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke, da prenehajo s svojimi politikami reševanja tistih, ki so krizo povzročili. Danes imamo vse indice, da skušajo rešiti interese finančnih institucij in bank. To zavračamo in zahtevamo sprembo modela financiranja ekonomije, tako da bo šlo skupno proizvedeno bogastvo v financiranje skupne blaginje (znanje, komunikacije, mobilnosti, dohodka, zdravja, stanovanja, kulture...). To bomo dosegli z brezkompromisnim zavračanjem scenarija socializiranja izgub finančnih institucij in z osvoboditvijo skupnega iz objema privatizacije v obliki boja za prost dostop. Naslednjo možnost
financiranja skupne blaginje, v okviru katere bomo proizvajalci družbenega bogastva zadovoljevali svoje potrebe, vidimo v vzpostavitvi razmerja sil s financami. Finančni kapitalizem vrednoti nove sfere produktivnosti tako, da pobira ogromne rente iz družbenega življenja, kulturnih krogotokov, načinov življenja, iz ti. pozitivnih eksternalij. Tistim, ki to proizvajajo pa ne plača nič. Zato mislimo, da je naslednja ključna zahteva po družbeni renti. Naj plačajo! Dovolj je bilo tega, da Pred BOJ ZA, 19. oktobra 2011
|
Pravilnik_-_Postopek_spremljanja, analiziranja in odgovarjanja v primeru pobud, predlogov in pritožb.doc