Vpreteklem tednu ste pogosto spraševali, kaj zahtevamo in kaj smo že dosegli. Če vas zanima, za kaj si prizadevamo in proti čemu se borimo, je treba samo prisluhniti na skupščinah in delavnicah. Če pa je s tem mišljeno, kaj nam lahko ponudijo, da bomo spakirali šotore in zapustili trg pred borzo, je odgovor: nič. Nismo tu, da od oblasti zahtevamo majhne koncesije, tu smo, da na novo definiramo polje političnega. Mi smo sprememba, ki jo zahtevamo. V resnici pa sami najbolje veste, kje so težave. Vsak dan jih čutite pri svojem delu: prekerne zaposlitve prek avtorskih in podjemnih pogodb, s.p.-jev in študentskih napotnic, ki ne nudijo socialne varnosti, nizke plače in delovni pogoji, ki vam ne omogočajo poglobljenega preiskovanja in odpiranja problemov, temveč vas silijo v recikliranje vnaprej pripravljenih sporočil iz centrov moči. Ne sprašujte nas, kaj smo že dosegli, vprašajte se, kako lahko skupaj spremenimo okoliščine, v katerih smo izkoriščani in poniževani. Namesto Jankovića za zajtrk, Viranta za kosilo in Janše za večerjo servirajte publiki resnične probleme naše družbe, ki jih strankarska politika ni bila zmožna in ne bo zmožna rešiti, saj je ona sama eden od problemov.

Bojkotirajte novinarske konference politikov in političnih strank, njihova sporočila za javnost pa posredujte v koš - če želijo objavo oglasov, naj jo plačajo. Namesto zlajnanih razprav o levici in desnici pokažite na resnični razkol v družbi: tisti, med enim odstotkom in devetindevetdesetimi. Resnična izbira ni izbira med različnimi
političnimi strankami, temveč izbira med strankarsko politiko in direktno participativno demokracijo, ki jo gradimo na osvobojenem območju pred borzo. Če se odločite za slednjo, se nam pridružite in gradili bomo skupaj.

Skupščina 15o na osvobojenem območju pred bivšo borzo 22.10.2011.