Kot je po zaključku oktobrskega vrha EU dejal predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, so se voditelji dogovorili, da se bodo o notranji delitvi bremen dogovorili po konferenci v Koebenhavnu. Obenem so se odločili za imenovanje posebne delovne skupine, ki bo oblikovala mehanizem za notranjo razdelitev bremen, pri tem bo upoštevala sposobnost plačevanja manj razvitih članic unije. S tem so kot kaže pomirili deveterico držav članic iz Srednje in Vzhodne Evrope, med njimi Slovenijo, ki se je zavzemala za notranjo solidarnost na tem področju in upoštevanje kriterija sposobnosti plačevanja. Najbolj glasna je bila največja med njimi Poljska.

Komisija je poleg tega predlagala, da bi bilo treba v primeru dogovora v Koebenhavnu pomoč državam v razvoju v obliki neke vrste are nameniti že v letih 2010-2012 in ne šele v obdobju 2013-2020, ki ga bo pokrival dogovor. Komisija ocenjuje, da bi obseg mednarodne pomoči v tem obdobju moral znašati med pet in sedem milijard evrov. Vrh EU je po navedbah Reinfeldta to potrdil, a obenem načelno sklenil, da bo sodelovanje pri tej hitri pomoči prostovoljno, s čimer je zadovoljil manj razvite članice EU, ki niso želele, da bi bilo sodelovanje pri tej pomoči obvezno. Obseg te pomoči bo sicer odvisen od tega, koliko bodo pripravljeni prispevati ostali ključni globalni igralci.

Celovitost novega podnebnega sporazuma, ki naj bi temeljil na bistvenih elementih Kjotskega protokola, vrh EU pojmuje tako, da sporazum vključuje določila o cilju omejitve rasti globalne temperature na dve stopinji Celzija, ambiciozne cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za razvite države, ustrezne ukrepe v boju proti podnebnim spremembam s strani držav v razvoju, strategije za prilagajanje na podnebne spremembe, razvoj in prenos okoljskih tehnologij in dogovor o globalnem financiranju boja proti podnebnim spremembam.

Vrh EU poziva svetovne države, naj se v Koebenhavnu dogovorijo o 50-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 glede na izhodiščno leto 1990, pri čemer naj bi razvite države do tega leta izpuste zmanjšale za med 80 in 95 odstotkov. K temu naj bi v okviru skupnega zmanjšanja izpustov razvitih držav stremela tudi EU. Poleg tega se bo EU v Koebenhavnu glede na smernice, ki jih je sprejel vrh unije, zavzemala za to, da bi vse države z izjemo najmanj razvitih oblikovale lastne načrte za nizkoogljično gospodarsko rast, v katere bi prenesle zaveze iz koebenhavnskega dogovora.
Na vrhu EU so omenili tudi možnost trgovinskih ukrepov EU v primeru neuspeha v Koebenhavnu. Predvsem Francija se je v tem primeru zavzemala za uvozne dajatve na proizvode iz držav, ki se ne bi zavezale k boju proti podnebnim spremembam, s čimer bi zaščitili evropsko gospodarstvo.Vrh je omenil možnost takih ukrepov, če so skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije in če pozitivno vplivajo na globalno zmanjšanje emisij. Vseeno so voditelji držav članic EU ob tem še enkrat poudarili, da bi bil ambiciozen globalni dogovor v danski prestolnici najboljša rešitev, kar je znak tega, da Francija močne podpore pri svojem predlogu nima.

Vir: STA,30.10.2009