Kontakt

Zavod PIP
Regionalno stičišče NVO Podravja
Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor
Telefon: 02 234 21 38
info@nevladna.org

nevladna_casopis1

Časopis za razvoj NVO v Podravju
komisija_mom


eshop
live streaming

Register NVO Podravja

NVO PDF Natisni E-pošta
Četrtek, 01 Oktober 2009 10:36

KAZALO:


24.08.2009


Tabela z organizacijskimi oblikami, ki jih v Sloveniji najdemo na podlagi delitve na pridobitne (profitne) in nepridobitne (neprofitne) oblike.



Vrste organizacij NEPROFITNE PROFITNE
JAVNE organizacije, ki izvajajo državne funkcije in funkcije lokalne samouprave

javni zavodi (šole, bolnišnice, zavod za zaposlovanje…)

javni gospodarski zavodi		 javna podjetja
NA POL JAVNE zbornice (gospodarske, obrtne,...) javna podjetja z udeležbo zasebnega kapitala,

zasebna podjetja s koncesijo
ZASEBNE društva,

zasebni zavodi,

ustanove,

zadruge,

gospodarska interesna združenja,

gospodarske družbe za opravljanje neprofitnih dejavnosti,

politične stranke,

verske skupnosti,

sindikati,

poklicna združenja		 podjetja,

samostojni podjetniki,

gospodarske družbe,

povezane družbe,

banke,

zavarovalnice




































20.08.2009

NVO v Sloveniji


Nevladne organizacije so neprecenljivega pomena za sleherno sodobno družbo, saj je njihovo delovanje eden ključnih pogojev za vsestransko uveljavljanje načel pluralnosti in demokracije kot tudi za trajnostno naravnan družben razvoj, porast družbene blaginje, kakovosti življenja ter socialne varnosti. V njih se uresničuje ustavna pravica do mirnega zbiranja in združevanja, svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, prav tako pa je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj demokratizacije sodobne družbe njihovo delovanje na področjih zaščite človekovih pravic, izobraževanja, varstva okolja in ohranjanja narave, socialnega in zdravstvenega varstva, znanosti, dobrodelne pomoči, varstva potrošnikov, kulture, športa in še mnogih drugih.

Med nevladne organizacije običajno štejemo vse tiste organizacije/pravne osebe, za katere velja, da:

* so njihovi ustanovitelji domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava
* niso ustanovljene zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem
* so ustanovljene prostovoljno; sodelovanje v njih je prostovoljno in praviloma vključuje prostovoljno delo
* njihov ustanovitveni akt določa, da so nameni in cilji njihovega delovanja nepridobitni
* so svobodne pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje, ki so omejeni le z zahtevo, da so v skladu s pravnim redom
* delujejo samostojno in neodvisno od drugih subjektov, zlasti od državnih organov, političnih strank in gospodarskih subjektov, ter
* je njihovo delovanje javno in odprto.

Cilji, nameni in dejavnost nevladnih organizacij so torej nepridobitni, njihov pomembni element pa je krepitev prostovoljnega dela in angažiranje zasebnih virov pri zadovoljevanju skupnih potreb v družbi. Njihova dejavnost poteka na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni.

V Sloveniji je v zadnjih petnajstih letih nevladni sektor intenzivno rasel. Registriranih je že okrog 22 000 nevladnih organizacij – društev, zavodov in ustanov.

Vendar pa rasti števila slovenskih nevladnih organizacij ni sledil tudi njihov razvoj. Medtem ko se je izjemno povečalo njihovo število, pa so preostali kazalci, s katerimi se dandanes običajno meri razvitost nevladnega sektorja, ostali praktično nespremenjeni. Slovenija je tako glede na razvitost svojega nevladnega sektorja že pričela zaostajati celo za državami, ki jih uvrščamo med manj razvite.

Po podatkih mednarodne primerjalne raziskave Univerze Johns Hopkins prihodki nevladnega sektorja v povprečju 32 držav sveta znašajo 5,1% BDP, delež zaposlenih v nevladnem sektorju v teh istih državah znaša 4,9% od vseh zaposlenih - v državah EU pa v povprečju celo 8,1%, delež prihodkov iz javnih virov pa je v strukturi celotnih prihodkov nevladnih organizacij v povprečju 42%, v državah EU pa celo 53%.

Isti kazalci so Sloveniji v letu 2004, ko je bila opravljena raziskava s strani Fakultete za družbene vede v Ljubljani, kazali precej slabo. Skupni prihodki slovenskega nevladnega sektorja so takrat predstavljali samo 1,92% BDP, delež zaposlenih le 0.74, saj večina, tj. 80,6%, nevladnih organizacij sploh ni imela zaposlenih, prihodki iz javnih virov pa so dosegali le 36,3&% vseh prihodkov nevladnih organizacij. In kako je danes, štiri leta pozneje?

Raziskava, ki jo je o finančnem položaju nevladnih organizacij v letu 2007 opravila dr. Andreja Črnak-Meglič, je pokazala, da je položaj slovenskih nevladnih organizacij glede na navedene kazalce danes kvečjemu še slabši. Kljub štiriletnemu 14% porastu števila nevladnih organizacij je namreč realna vrednost njihovih skupnih prihodkov ostala enaka:

»Prihodki društev in ustanov skupaj, ki predstavljajo 94% vseh NVO v Sloveniji, so v letu 2007 znašali 510 mio EUR, kar je bilo nominalno 9% več kot v letu 2004. Če pa bi upoštevali indeks inflacije (rast življenjskih stroškov), je realna vrednost skupnih prihodkov nevladnih organizacij ostala nespremenjena …«

Povedano drugače, v obdobju 2004-2007 se povprečni dohodek na nevladno organizacijo v Sloveniji ne samo, da ni povečal, ampak se je celo zmanjšal; in sicer realno za 12%. Andreja Črnak-Meglič se tako v svoji analizi ni mogla izogniti trditvi, »da v obdobju med letoma 2004 in 2007 ni prišlo do pozitivnih premikov ... Prej nasprotno.«

Razlog za to se prvi vrsti skriva v zelo slabi finančni spodbudi s strani države. Kot poudarja dr. Črnak-Meglič, »država za dejavnost nevladnih organizacij prispeva le minimalna sredstva, večino lastnih prihodkov si zagotavljajo s prodajo storitev in izdelkov na trgu, članarinami ter donacijami fundacij, pravnih in fizičnih oseb.«

O tem, ali je takšna politika države do NVO ustrezna, bržkone dovolj zgovorno govori dejstvo, da se po mednarodno primerljivih podatkih Slovenija glede na delež prihodkov nevladnih organizacij iz javnih sredstev v primerjavi z drugimi državami uvršča med tiste države, kjer je ta delež najnižji. Kajti če je ta v državah EU v povprečju 53% (v Irski, denimo, celo 78%), pa v Slovenji po najnovejših podatkih dosega le 27%.

Kako torej naprej? Prepričljiv se zdi odgovor dr. Črnak-Meglič, ki v svoji analizi pravi takole:

»V kolikor želimo tudi v Sloveniji povečati vlogo nevladnih organizacij in smer razvoja prilagoditi razvoju, ki poteka v razvitem svetu, predvsem v državah EU, je nujno spremeniti način in obseg (so)financiranja teh organizacij, povečati davčne olajšave in organizirati druge podporne mehanizme (npr. uvedba razvojnega sklada za pospeševanje razvoja nevladnih organizacij). Predvsem v mehanizme sofinanciranja nevladnih organizacij bi bilo nujno vgraditi stimulacije za skupen nastop in povezovanje (npr. nastajanja konzorcijev), in ne za medsebojno konkuriranje in drobitev nevladnih organizacij, čemur smo priča danes. Prav drobitev nevladnih organizacij in skokovito povečevanje njihovega števila je eden pomembnejših vzrokov za to, da se že sicer slab finančni položaj nevladnih organizacij v Sloveniji še poslabšuje.«


Vir: CNVOS